Po letu 1993 smo se začeli  zbirati na Vremščici. Prvi je bil Rastko in tam najprej spoznal tržaške kolege – Gigija, očeta in dva sina Vascotto (Stefano, Andrea,  Alessandro), konstruktorja Trampuža, šoferja Vojka, legendarnega jadralca Valterja in druge. Ko je letel še začetniški model Robbe Uno (okrog 2 m razpona), je tja že prihajal tudi Sašo Sekirnik s 3,75 m Multiplex Bingo (Pilatus B4).

Ko je leta 1993 že poletel Rastkov Pilatus B4 (3,75 m), se je pridružil Brane, za njim Boris, Radovan in Boris (Sekirnik, Sekira)…

V prvih letih smo spoznavali pobočja in tako niso bili redki dnevi, ko smo zaradi slabih pogojev na Vremščici med vračanjem v Ljubljano preizkusili še Strmico in Ženček. Med enim takih krožnih izletov smo na Strmici spoznali Saša, takrat še na mopedu s specialnim prtljažnikom za prevoz jadralnega modela.

Seveda smo vedno pogosteje ugotavljali, da nam samo pobočje ne zagotavlja zadosti pogostega letenja in pričeli smo se ozirati po možnostih za aero zaprego. Izkazalo se je, da naši tržaški prijatelji to že počnejo in počasi smo se jim v Divači, pod našo priljubljeno Vremščico, pridružili tudi mi. Tako smo v letu 1996 prišli do prvih šlepov z Gigijevim Bisonom, pogon 20 ccm Webra na metanol.

Kmalu smo spoznali tudi žal že umrlega Otokarja Hluchya, ki nas je od 1996 do 1998 šlepal s svojim Piper Cubom in bencinsko Quadro 40 ccm.

Leta 1997 je Boris sestavil svojega Wotana 2,5 m z bencinskim motorjem ZG-38 in rezonančnim izpuhom. Moči je bilo kar precej, saj tudi naši jadralci še niso bili preveliki (DG-600 4,25 m in okrog 5,5 kg). Približno takrat je poletel tudi Sekirnikov Turimaster (2,2 m z bencinskim motorjem MVVS 26 ccm – pravi David, naše DG-600 je vlekel kot za šalo).

Kljub temu smo imeli želje po več, tako je Rastko jeseni 1997 pričel z načrtovanjem Piper Pawneeja z 2,75 m in bencinskim motorjem ZG-62 – za začetek še brez resonance.
Leta 1998 ga je Boris prehitel s Swiss Trainerjem (3,1 m, bencinski motor ZG-62 z resonanco, hydromount vpetje motorja).

V januarju leta 1999 je poletel še Rastkov Pawnee, tako da je v Divači včasih že kar primanjkovalo jadralcev, še posebno ko je Sekira poletel svojega Zlina (2,5 m, motor ZDZ-80). Gradili pa so se tudi novi jadralni modeli, v tem času je Brane naredil pet meterskega ASW-24 (Bruckmann), prihajalo pa je tudi veliko novih jadralnih modelov Mibo: ASW-15, Discus, Ventus, LS-8…

Z obuditvijo Kraškega aerokluba v Divači so se za modelarje, predvsem tiste z večjimi modeli in s šleparji, pričele vse večje težave. Tako smo vedno iskali tudi druga možna letališča, nekatera z več, druga z manj uspešnimi poleti.

Že s Hluchyem smo nekajkrat leteli na ultralight vzletišču v Grosupljem, kasneje smo nekajkrat preizkusili podobno vzletišče pri Cerknici, spoznali smo tudi vzletišče v Šentvidu pri Stični, največkrat pa smo leteli na stezi na planinskem polju (priznanje Mibu za organizacijo in Gabru za vzdrževanju). Vmes smo nekajkrat leteli tudi na stezi modelarskega kluba Betnal pri Postojnski jami (hvala, Sašo).

Seveda smo se nekateri udeležili tudi mitingov v Lescah, zadnje čase pa z veseljem sodelujemo pri srečanjih Alpskega modelarskega kluba (Krško, Novo Mesto, Vipava…).

Slika 1: Začelo se je z jadranjem na pobočju Vremščice, na sliki od leve Samo, Brane, Rastko, Sekira, Boris, še en Brane, ki ga je z modelom DG-600 kasneje zamenjal Radovan.

Slika 2: V Divači se nas je sčasoma nabralo kar precej. Na sliki od leve Sašo, Toni, Rastko, Sekira s Sonjo in Brane.

Slika 3: Posnetek Turimastra, prvega Sekirinega šlep modela.

Slika 4: Zlin, še en Sekirnikov model, ki pa ga je prodal Gabru.

Slika 5: Tihožitje po uspešnem šlep dnevu. Jadralec je Branetov 5 m ASW-24 (kit Bruckmann), šlepar spredaj Borisov SwissTrainer, zadaj Rastkov Piper PA-25 Pawnee.

Slika 6: Še ena bližnja iz Divače. Od leve Boris, ki pripravlja svojega SwissTrainerja, nato Samo, Brane in Radovan.

Slika 7: Kot rečeno, smo šlepali tudi na drugih letališčih, tukaj Planinsko polje. Od leve Brane (DG-600), Rastko (PA-25), Miha (Grunau baby), Sekira (Citabria).

Slika 8: Splovitev Branetove Minimoe v Divači. Od leve Rastko (nosač), Sekira (šlepar), Brane (ponosni graditelj), Gigi (stari prijatelj iz Trsta).


Sestavil: Rastko Kos, marec 2011