»Po burji je vedno dobra termika«…

Začeli smo to enajsto sezono Aerozaprege.si v Vipavi ter jo tudi tam končali. Burja nam je vedno prinesla lepo termično vreme. S skupnim zadovoljstvom smo v letošnjem letu izvedli devet srečanj. Verjamem, da je bilo vsem v veselje in da bomo tudi v naslednjem letu tako nadaljevali. Prva tri srečanja sem opisal v spomladanskem pisanju. Sezona je bila lepa in ne bomo rekli, da je bila naporna, a časa za pisanje res ni bilo. Prvi novembrski dež prinese prve spomine, ki ti ne dajo miru in jih je potrebno zapisati, da nam lažje ostanejo v spominu. Spomini nam bodo ostali za večno.

Livno? Zame prvič v skrajšani verziji, drugače pa v polni sestavi sedaj že tradicionalne ekipe. »Veliki oder« vsako leto zahteva premiero v začetku junija in s tem tudi kakšnega debitanta. Tako je bilo tudi letos in s tem se naša livanska zgodba nadaljuje z novimi obrazi, novimi pogledi, novimi razmišljanji... Vreme nam je prve dni odlično služilo in smo se lepo naleteli. Dnevno smo bili priča večim Cbjem v okolici. Postali smo že pravi mojstri v urejanju steze, ki nam jo v osnovi uredi domači klub in »sfinišira« kmet iz sosednje vasi, pravi »gardista«. Razmišljam, kaj napisati, ker je vse skupaj postalo že rutina. A ne narobe razumet, nič ni narobe s to rutino, a je težko še kaj o njej napisati. Vse skupaj je letošnje leto najbolj popestrilo Markovo angažiranje pri organizaciji, saj je bil otvoritveni del popestren z zanimivimi vložki. Naslednje leto bo že 10. tabor Aerozaprege.si v Livnem. Zvečer po letenju so bile razne ideje kako to obeležiti, zapisati in upam, da nam kaj uspe v tej smeri realizirati, tako nam iz Aerozaprege.si, kot tudi domačinom iz AK Livno. Saj bo šlo!

Vrhnika, imam občutek, da ugaša. Razlogov je verjetno več in organizator domači MK Vrhnika bo, seveda, če bo želel, marsikaj moral spremeniti, da Vrhnika zopet zaživi in dobi na veljavi, ki jo je že imela. Termin je super, lokacija je krasna, a vse ostalo je na ljudeh. To srečanje je bilo pred leti eno vodilnih, kar pa je v zadnjih dveh, treh letih čisto zvodenelo. Škoda je, da je temu tako in potrebno je vse skupaj videti širše, dobro za vse in ne samo za sebe. To je bistvo teh srečanj, da vse deliš s kolegi, kot oni delijo s teboj. Jaz ne razumem, da ti je vseeno kdo pride in kdo ne. Moraš se za svoje kolege malo potruditi, jih povabiti, jih motivirati in potem kolegi pridejo…saj se vsi pustimo malo prositi, takšni pač smo…zato pa obstajajo reklame in marketing, tukaj pri nas ni nič drugače. Verjetno si vsi želimo srečanja na Vrhniki takšnega, kot je bilo ob pričetkih Aerozaprege.si. in se temu nadejamo že v naslednjem letu, seveda, če bodo organizatorji tako želeli. Saj bo šlo!

Saj verjetno vsi poznate tisto majico…Eat, Sleep, Fly, nekako tako…in to je naše Krško. Ta dogodek je iz srečanja prerasel v festival Aerozaprege.si. Pravi termin, odlična lokacija, vreme, gostoljubni domačini, zadovoljni udeleženci naredijo ta vikend odličen. Tako v druženju, letenju in kulinariki. Množična udeležba preko celotnega vikenda z vsem dogajanjem na letališču v Žadovinku pri Krškem je »presežek«… Letošnje lepo in vroče vreme s pravo mero termike, odlično udeležbo in vrhunsko kulinariko, ki jo domači modelarji pripravijo in sami si to nagradimo še s kopanjem v Krki v slovenskih Benetkah… Veliko letenja, lepih in velikih modelov ter družinskega druženja nas veseli tudi v naslednjem letu.

Srečanje v Postojni je pika na »i« poletnih srečanj. DM Beta priredi prijazno srečanje z ravno pravšnjo udeležbo za njihovo modelarsko letališče. Je eno redkih srečanj, ki ga podpre tudi domača občina. Razmišljali smo, da bi srečanje prestavili na športno letališče pri Postojni, a je verjetno težko dobiti prosti termin, ker ne vem, če ima AK Postojna med svojih članstvom modelarje v pravem pomenu besede. Mogoče bi veljalo razmisliti, da bi to srečanje prestavili na športno letališče in si tako sigurno zagotovili večjo udeležbo, ker je tudi sam prostor zelo atraktiven in zanimiv.

Ne vem ali je to Prlekija, po moje ni, to so Slovenske gorice in tam domuje AK Seršen Cerkvenjak, ki ima močno modelarsko sekcijo. Srečanja organizirajo že od leta 2012 in sigurno je ta klub pripomogel, da se je modelarstvo v tej meri ohranilo tudi v tem delu Slovenije. Štajerska gostoljubnost in lepa lokacija sta mogoče malce predaleč, a udeležba je vseeno lepa in to srečanje ima pomembno vloga, ki »drži pokonci« modelarstvo v tem delu Slovenije.

Pred zadnjim srečanjem v Vipavi je MD Ventus priredil tekmovanje GPS Triangle Contest Eurotour z udeležbo tekmovalcev iz Nemčije in Slovenije. MD Ventus je eden redkih klubov pri nas, če ne edini, ki še prireja mednarodna modelarska tekmovanja. Škoda je, da je disciplina malo zamrla, oz. so jo pod svoje okrilje vzeli Nemci in so tako Čehi, Slovaki, Poljaki in Italijani odšli, kar je vse skupaj osiromašilo. RC Electronics iz Celja je razvil novi sistem telemetrije, ki bo kompatibilen s proizvajalci kot so Graupner, Jeti, Futaba…to bo pa sedaj vrhunsko. Da in ravno dobro telemetrijo potrebujemo za varno in kvalitetno letenje.

Pa smo na koncu pregleda še Vipava, s katero smo tudi pričeli. Vipava je vedno malo posebna predvsem zaradi vremena. Tudi na zadnjem srečanju je bilo tako. Burja nam je zopet prišla naproti in ravno pravi čas tudi odšla ter nam prinesla odlično termiko. Res nam je na zadnjem letošnjem srečanju popoldan postregel z odlično termiko. Leti preko ure niso bili izjema in gneča v zraku je bila »termična«. Po tradicionalnem kosilu še ena »runda« jadranja do same teme in nato pečen kostanj, ki so nanesli novo ime tega srečanja »Kostanjev šlep«. Radi pridemo v Vipavo.

Upam, da se v prihajajočem letu vrne na naš koledar srečanje v NM, ki ga pogrešamo. Zadnje srečanje pod Straških hribom je bilo odlično obiskano in to naj bo spodbuda organizatorjem. Vse se da, če je volja.

Pridružilo se nam je nekaj novih in predvsem mladih modelarjev, ki jih moramo varovati, saj so naša bodočnost. Redno pa se naših srečanj udeležujejo kolegi modelarji iz sosednje Italije. Še vedno razmišljam o povezavi Alpe-Adria, ki bi združila Furlanijo (Italija), Koroško (Avstrija) in Slovenijo v skupno organizacijo vsaj treh srečanj v sezoni. Interesi so in potrebno je samo nekaj energije, da se po poveže in prične. Saj bo šlo!

Za konec naj se zahvalim vsem organizatorjem in udeležencem naših srečanj za lepo sezono in druženje. Se vidimo v naslednji sezoni, saj se koledar srečanj za prihajajočo sezono že pripravlja in bo objavljen v pričetku decembra.

Če pa ima kdo kaj za zapisati, pa z veseljem objavimo. Saj bo šlo!

Uroš Šoštarič

Več slik - Livno, Krško, Postojna, Cerkvenjak, GPS Vipava, Vipava oktober