Letošnja 5. tekma GPS Eurocup se je dogajala na Češkem, v modelarsko znanem Znojnem. Tekme so se udeležili tudi trije naši tekmovalci in dosegli odlične rezultate, predvsem Matej Rozman s prvo zmago. Več o dogajanju je napisal Matej...

"Torej, Znojmo, ki sem ga lansko leto zapustil z lepimi spomini nas je pričakalo z malce mešanim vremenom. Od močnega vetra do dežja, sonca in še nazadnje močne termike. Pričakala nas je močna udeležba skoraj celotne Česke reprezentance, močna Turška ekipa s Philipom Kolbom, Larry Jollyem...., in Švicarjem Marco Mani, ki je seveda razred zase. Tokrat smo slovenske barve zastopali Aleš z novim Arcus-om, Andrej in moja malenkost. Z Andrejemi sva letela z mojim starim (zelo) dobrim Ventus-om. Medtem, ko se je Aleš še privajal na novi model, sva midva z Andrejem strimala model, preizkusila balast, katerega nosilec sem še na dan odhoda vlepil v trup, kar pa se je nato izkazalo za zelo pravilno odločitev.

Prva dva turnusa sta potekala v precej vetrovnem vremenu, nebo pokrito, malo termike, je pa vreme bilo sorazmerno stabilno. Tako smo tekmovalci bolj ali manj izkoriščali najboljše finese modelov in se z čim bolj natančno odletenimi trikotniki prebijali skozi turnus. Ker je Andrej štartal kot prvi v ekipi, sem imel jaz možnost videti kakšno je vreme in se odločiti samo peljati skozi, torej brez kakršnih koli kroženj, vse kar sem izkoriščal je bil t.i. delfinji let, torej ko je zapiskalo sem se s termičnim režimom čimbolj racionalno premikal skozi dober zrak in se skušal izogibati slabega kolikor se je seveda dalo. To se je izkazalo kot pravilna odločitev in po prvih dveh turnusih sem končal na petem mestu. Razlika po dveh turnusih med prvih deset tekmovalci je bila zelo majhna. Andrej je imel malo smole in naletel na malce slabši "zrak", medtem ko so imeli v njegovi skupini nekateri sorazmerno dobrega, posledično naredili več krogov in mu naredili nekaj inflacije, medtem ko se je Aleš zasidral v zlato sredino.
Med kosilom nas je obiskal dež, ki nam je delal družbo dobršnji del popoldneva, in ko smo že mislili zaključiti s sobotnim delom tekmovanja, je organizator opazil luknjo na vremenskem radarju in razpisal novi turnus ob 7-ih zvečer.
Tudi ta turnus je bil bolj ali manj iskanje najboljšega drsnega razmerja in letenjem s čim manj napak. Turnus smo vsi zaključili uspešno in tukaj sem imel jaz malo sreče in zmagal svoj prvi turnus na tekmovanju, kar me je potisnilo na prvo mesto. Andrej žal tudi tokrat ni imel prave sreče, pokazalo se je tudi, da ni uleten z modelom, se je pa malce povzpel na lestvici, medtem, ko je Aleš držal zlato sredino.
Nedeljsko jutro nas je pričakalo z oblačnim vremenom, sorazmerno nizko oblačnostjo ter hladnim vetrom, ki tokrat za spremembo ni bil tako zelo močan. Organizator je določil prvi turnus dneva kot hitrostnega, zato smo seveda vsi začeli v modele tlačiti uteži, tankati vodo..., seveda vse modele zvagati, in nato gasa. V tem turnusu sem štartal prvi jaz in vse se mi je poklopilo, od dobrega štarta do odlično odpeljanega kroga in očitno dobro obteženega modela. Z velikim presenečenjem sem pogledal na hitrost ki mi jo je uspelo doseči, na zaslonu se je izpisalo 131 km/h. Vsekakor veliko veselje in dober rezultat, ki je pomenil četrto najvišjo hitrost dneva in posledično veliko točk za rangiranje. Mimogrede, najvišja hitrost dneva je bila 137km/h, ki jo je dosegel kar proizvajalec Arcus-ov. Andreju žal ni uspelo ponoviti mojega veselja, ampak vseeno je postavil svoj osebni rekord, se pa tukaj resnično vidi kako sta model in lastnik usklajena, zato tudi to ni bilo veliko presenečenje. Aleš se je tudi pri tem turnusu držal v zlati sredini, moram pa mu dati kapo dol, prvič letel s polno obteženim modelom in še hitrostni turnus po vrhu!
Sledil je še peti, zadnji turnus, vreme je začelo kuhati. Tokrat štartam prvi jaz. Takoj po štartu se je videlo da vreme obeta, dejavnosti veliko, zrak stabilen. Razmišljam kako naprej, krožiti ali se peljati. Odločitev je padla in sem si rekel da krožim samo, če bo slušalko (vario) resnično hotelo raznesti. Nekje v istem času je štartal tudi tekmovalec iz turške ekipe in kaj kmalu sva bila skupaj, letela na isti višini, zato sem se odločil, da bom držal korak z njim. Očitno je tudi on enako razmišljal in oba sva začela vrteti isti termični vzgornik medtem ko sta najina navigatorja komunicirala med sabo in klicala višino leta, ker sva bila tesno skupaj. Ta vzgornik nama je obema pomagal, da sva se priplazila do dna s petimi končanimi trikotniki, a ker so bili ti narejeni na oz. po pristanku, sva oba zabeležila samo 100 točk za pristanek. Tukaj me je zopet našla sreča, saj sem imel jaz malenkost večjo povprečno hitrost in turnus končal kot prvi v skupini.
Med tem, ko sem jaz zaključil z letenjem je bil na vrsti Andrej. Vreme je zakuhalo in tekmovalci so nabirali višino v vzgornikih ter šibali skozi traso trikotnikov, v nekaterih krogih celo brez izgube višine ali celo večjo višino kot so jo imeli v začetku in to brez kroženja! Vsekakor, mislim da je Andrej užival in prav nič se ni sekiral, ko je povozil kakšno točko da je moral obračati. Turnus je zaključil z 10-imi krogi in 30 sekund pred zaključkom letalnega okna. Mislim, da je bil to velik obliž na celotno tekmovanje.
No tako ali tako veste, točne uvrstitve za Aleša in Andreja ne vem, mislim da sta bila 8. in 9., ko dobim uradne rezultate jih objavim.
Mimogrede, nekaj zanimivosti iz tekmovanja:
-videli letenje Arcusa v merilu 1:2,5 (8m razpona),
-tavelka Vilga (po mojem vsaj 1:3) z Mokijem 250ccm. Ta zvok pa trga,
-elektro vlečno letalo Viper z 7,5kW šlepa 20kg težko in 8m veliko jadralno letalo kot za šalo, 
-testirali novo telemetrijo od RC-electronics. Stari dobri T2000 bo zamenjal T2020, ki bo poleg vsega kar vsebuje stari imel še možnost priklopa dize za kompenziranje, kvaliteta variometra enaka T3000, le za mnogo, mnogo manj evrčkov, torej tisti, ki vas tekmovalni del ne zanima, popoln izdelek za vas in resnično nepogrešljiv pripomoček za jadralce. Če sem še jaz pred letom govoril, "ja ok, saj je fajn, gre pa tudi brez brez problema", zdaj rečem, da je brez tega isto kot, če mi odrežjo stran en izredno specifičen del telesa. Vsekakor, če koga zanima, bi rad poizkusil ali ima kakšno vprašanje okoli tega, z veseljem odgovorim vsakemu.
Pri poletanju v zadnjem turnusu sem ugotovil, da sem pozabil vzeti iz modela balast, kar se ja kasneje med letom izkazalo za pravilno odločitev (če temu lahko tako rečemo), model se je s slabimi 14-imi kilogrami peljal odlično! Tako drsni kot in hitrost sta bila boljša, pa tudi v kroženju ni bilo nobenih težav. To težo je tudi Andrej v zadnjem letu s pridom izrabljal.

Kaj še naj rečem, ja seveda, da ne pozabim četrtega člana naše ekipe. Punti hvala za vse šlepe!!! Naš Punti je car, šlepar svetovnega formata!
Nekaj slik imamo, te bodo prihajale v naslednjih dneh, pač ko se bo čas igrati z manjšanjem fotografij za forumske zahteve.
In seveda hvala vsem ki ste me kakorkoli prenašali, hvala RC-electronics za odličen izdelek, hvala TOP-modeltehnik/Faltus za dobro podporo pri rezervnih delih, in seveda vsem ki ste mi pomagali do tako odličnega rezultata."

 

Do konca sezone je še nekaj tekem, kjer računamo na še kakšno odlično uvrstitev naših tekmovalcev.

Več slik