Kateri RV motorni model izbrati za vleko RV jadralnih modelov?

Odgovor bi bil – vsak motorni model se lahko izbere za takšno dogodivščino. To bo kar držalo. Lahko se uporabljajo tako počasni, začetniški modeli kot tudi hitri, okretni akrobatski modeli. V vsakem primeru, pa najsi gre za modele z motorjem z notranjim izgorevanjem ali za modele z elektro motorji je pomembno, da imamo dovolj rezerve moči motorja.

Za hitro oceno koliko mase lahko povleče motorni model v zrak si lahko pomagamo z naslednjimi grobimi pravili:

  • če se motorni model lahko vzpenja s konstantnim kotom 45 °, potem lahko vleče jadralne modele, ki imajo približno polovico mase motornega modela,
  • če se motorni model lahko vzpenja skoraj navpično, potem lahko vleče jadralne modele, ki imajo približno enako maso kot motorni model,
  • če se motorni model lahko vzpenja v neskončno vertikalo, potem je zmožen vleči jadralne modele, ki so lahko precej težji od motornega modela. Koliko so lahko težji pa je potrebno ugotoviti s poizkusi.

Ta pravila veljajo, če so si hitrosti motornega in jadralnega modela podobne. Če je jadralni model prelahek, se lahko zgodi, da je hitrost aero vleke prehitra za jadralni model. Zgleda, kot da bo jadralni model razpadel na vlečni vrvici.

Če pa je jadralni model pretežek, pa je hitrost aero vleke lahko prenizka; oba modela letita zelo blizu porušitve vzgona na krilih. No, pri takšni masi je potrebno res paziti pod kakšnim kotom se vzpenja, saj se dogaja – še posebej v zavojih, da če je kot vzpenjanja prevelik, začne takšen pretežki jadralni model vleči motorni model. To pa lahko privede do zelo nerodnih situacij v zraku.

Velikost vlečnega modela je tudi pomemben dejavnik. Seveda lahko na relativno majhen motorni model vgradimo zelo močan motor in na ta način dosežemo, da lahko vlečemo precej večje in težje jadralne modele. Ampak tu se potem pojavi težava, saj se takšen velik jadralni model proti koncu aero vleke še vedno dobro vidi, medtem ko se motorni model skoraj ne vidi več. Zato je kljub močnemu motorju vseeno potrebno biti pozoren na to, da se na takšen motorni model priklopi ravno prav velike »scale« jadralne modele.

Pri motornih modelih je dobro pomisliti še na nekaj stvari:

  • pri večjih motorjih na notranje izgorevanje (nad 20ccm) se izplača razmisliti o nabavi motorja, ki za gorivo porablja bencin namesto metanola. Cene takšnih motorjev danes niso več tako visoke in tudi stroški za gorivo so nižji od tistih za metanol,
  • vgradimo čim večji rezervoar za gorivo, da omogočimo z enim polnjenjem čim večje število aero zapreg. Ob tem omenimo, da je velika prednost če lahko nivo goriva v rezervoarju preverjamo med delujočim motorjem. Pred vsakim vzletom se moramo prepričati, da ga je dovolj v rezervi, saj se včasih zgodi, da ne moremo takoj pristati in moramo odleteti na čakanje. In prazen rezervoar v takšnem primeru ni ravno prijetna izkušnja,
  • motor mora zanesljivo delovati. Ne silimo v zrak, če motor ne deluje povsem v redu,
  • na repu modela se izogibamo ostrih robov ali kakršnihkoli štrlečih delov, saj se vlečna vrvica med odmetom lahko ujame v njih.

Zaščita na smernem stabilizatorju.

Vlečna kljuka

S pomočjo vlečne kljuke zapnemo vlečno vrvico na motorni model. V večini primerov je kljukica izvedena z okroglo kovinsko palčko, ki je pritrjena na servomotor s pomočjo katerega potem to palčko premikamo v zaprti (ko zapnemo vrvico) in odprti položaj (ko vlečno vrvico odpnemo):

  • vlečna kljuka mora biti dobro vgrajena v trup vlečnega modela,
  • za pogon vlečne kljuke uporabimo dovolj močan servomotor. Priporoča se, da je servo vsaj tako močan, da brez težav odpnemo, če vrvico vlečemo s silo, ki je enaka teži vlečnega modela,
  • pomembno je, da pri servomotorju za povezavo uporabimo notranjo luknjo na servo ročki zato, da dobimo na razpolago maksimalno moč za odpenjanje vrvice,
  • servomotor mora prav tako biti dobro pritrjen, da se ne iztrga iz ležišča če moramo odpeti vrvico pri večjih obremenitvah,
  • vlečna kljukica naj omogoča zapenjanje vlečnih vrvic, vsaj do premera treh ali štirih milimetrov.

Položaj vlečne kljuke

Pri naših prvih poskusih aero zaprege so bili jadralno modeli zelo lahki (~1kg). Vlečni motorni model nismo opremili z vlečno kljuko. Vrvica se je privezala kar okoli repa. Ko pa smo poizkusili vleči v zrak večji in težji jadralni model z maso ~1,7 kg pa se je kmalu pokazalo da je sila na rep -zaradi takšnega načina vpetja vrvice- prevelika. Pokazalo pa se je tudi, da če takšen težji in večji jadralni model nadleti vlečni model, če se znajde previsoko nad njim potem vlečno letalo sili na nos. Dokler so bili jadralni modeli dovolj lahki se tega pojava ni opazilo.

Idealno bi bilo, če bi lahko vlečno vrvico priključili točno v masno središče vlečnega modela.

Položaj vlečne kljuke je odvisen od tega ali pilotiramo visokokrilca ali nizkokrilca (slika spodaj).

Pri aero zapregi jadralni model v večini primerov leti višje od motornega modela. Zaradi tega je tudi vlečna vrvica postavljena pod nekim kotom glede na motorni model (slika spodaj).

Od tega, kje na vlečnem modelu je vlečna vrvica zapeta, je odvisno ali bodo na model delovale večje ali manjše sile, ki bodo hotele nos modela zavrteti ali navzgor ali navzdol. Tokrat si poglejmo le visokokrilne motorne modele.

Na sliki desno je prikazan ugodnejši položaj vpetja vlečne kljuke – za zadnjim robom krila. Tu poteka smer vleka vlečne vrvice skozi masno središče. Vrvica na model nima nobenega dodatnega vpliva. Nasprotje predstavlja leva slika. Tu je vlečna kljuka vgrajena nad masnim središčem, kar ni preveč ugodno. Smer vleka vlečne vrvice ne poteka več skozi masno središče. Zaradi tega nastaja moment, ki sili nos motornega modela navzgor (dokler je zadaj na vrvici pripet jadralni model).

Na spodnji sliki je položaj vpetja vlečne kljuke še vedno isti – za zadnjim robom krila - vendar se je kot vrvice povečal (ali se je jadralni model postavil nekoliko višje nad vlečni model ali pa je motorni model zavzel strmejši kot vzpenjanja). V tem primeru pa nastaja moment, ki hoče nos motornega modela zavrteti navzdol. Nasprotno pa, če bi se kot vrvice zmanjšal, bi moment hotel zavrteti nos modela spet navzgor.



Vir:
http://www.ch-forrer.ch/Modellflug/Tipps/Segelschlepp/Schleppflugzeug.htm
http://www.albatros-gt.de/f-schlepp01.htm


Sestavil: Andrej Jesenik, februar 2011