Kako začeti

S kakšnim jadralnim modelom začeti?

Verjetno se je že skoraj vsak modelar tu in tam srečal z željo po maketi jadralnega modela. Zato mogoče nekaj osnov s kakšnim modelom pričeti oziroma na kaj moramo biti pozorni pri izbiri primernega modela za vstop v svet letečih maket.

Največja napaka, ki jo lahko modelar stori je, da se omeji z začetnim materialnim vložkom. Ker so modeli maket bolj zahtevni, pa ne samo za gradnjo ampak tudi za letenje, je tukaj še posebej pomembno, da se pravilno odločimo za prvi tovrsten model.

Najbolj primerno merilo tako za letenje, kot tudi transport in rokovanje je merilo 1:4.

Primer jadralnih letal v 15 metrskem razredu, zgoraj DG 300, spodaj ASW 28.

Če izberemo jadralno letalo v 15m razredu, dobimo model v merilu 1:4 z razponom 3,75m. Nikakor se izbira naj ne nanaša na razpon. Če izberemo jadralno letalo odprtega razreda, kot primer vzemimo EB29, ki ima slabih 29m razpetine, bi bil model z razponom 4m grajen v merilu 1:7,25, kar posledično pomeni zelo majhen model, kljub zavidljivi razpetini kril.

Zakaj rečemo majhen? Samo merilo modela nam torej pove največ. Dobimo model z izredno vitkimi krili in majhno površino kril in posledično veliko krilno obremenitvijo.

Druga napaka, ki jo je mogoče opaziti je ta, da se odločamo za sorazmerno majhne modele, ki so jih na trg ponudili proizvajalci po zelo mamljivih cenah. Gre večinoma za modele razpetin okoli 2,5m ki imajo klasično gradnjo kril in trupe narejene iz poliesterskega laminata. Merila pri teh modelih načeloma niti natančno ne moremo opredeliti, ker so polmakete različnih tipov pravih jadralnih letal.

Sicer ti modeli letijo in so zelo lični, vsekakor pa niso primerna izbira za začetek.

Torej, če skrčimo našo izbiro na nekaj osnovnih pravil. Izbiramo v merilu od 1:4,25 do merila 1:3,75, model naj bo maketa pravega jadralnega letala v razredu 15 metrov ali največ 18 metrov. Za prvi model se izogibajmo dvosedom. Če se odločamo za dvosedi razred, se je za začetek bolje omejiti na malo starejše tipe letal kot so ASK-21 ali Blanik l13 oziroma l23. Površina kril takšnih modelov se bo gibala nekje med 70 in 80 dm2, teža pa nekje okoli 4kg. Vsekakor velja večjo pozornost nameniti krilni površini modela, kot pa razpetini. Tukaj velja pravilo več je bolje.

ASK 21, eden od klasičnih tipov dvosedežnih jadralnih letal. Zelo primeren za gradnjo modela v merilu 1:4.

Krmiljenje za začetnike

Moderna jadralna letala uporabljajo zelo sofisticirane profile, katerim je mogoče med letom spreminjati lastnosti z uporabo krilc. Tudi pri modelih velja enako, vendar je za začetek mogoče bolje opustiti to možnost, ker v večini primerov samo zavaja modelarja. Vsekakor, če imamo izkušnje s tovrstno tehniko, potem je to zagotovo bolje, kar se tiče letalnih sposobnosti modela. Za začetnika je lahko tudi zelo neprimerno, posebej pri nepravilni uporabi krilc, po drugi strani pa se povečajo stroški gradnje modela. Primerne funkcije krmiljenja modela naj bodo osnovne. Torej krmiljenje po višini, smeri in nagibu, vsekakor pa ne smemo pozabiti na zračne zavore, da bomo lahko model tudi varno in s čim krajšo pristajalno razdaljo spravili nazaj k sebi.

Še nekaj primernih tipov letal primernih za začetek:

Družina DG (100-300):

Pilatus B-4:

Ventus 2c,a(x), Discus 2b,c:

Ka-6:

ASK 21
Družina ASW (15 , 24, 26, 27, 28)
Družina LS (1,3,4,6,8,10)


Sestavil: Matej Rozman, februar 2011