Oblak je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm. Enak pojav v nižjih plasteh se imenuje megla.

Tudi drugi planeti z lastno atmosfero imajo lahko oblake. Na Veneri so oblaki žveplenih par, Mars ima vodne oblake, Jupiter in Saturn imata amonijeve oblake, Uran in Neptun pa predvsem oblake iz metanovih par.

Nastanek oblakov

Za nastanek oblakov je potrebna vlaga in dvižni mehanizem. Poznamo tri glavne vzroke za dviganje:

  • Termična konvekcija – dviganje zraka zaradi pregrevanja nad toplim površjem.
  • Orografija (topografija) – dviganje zraka ob gorskih ovirah.
  • Fronta – dviganje oziroma narivanje toplega zraka nad hladen zrak v obliki klina.

Pri vsakem od naštetih oblik dviganja se pojavijo oblaki značilnih oblik. Oblika nastalega oblaka je odvisna od moči dvigajočega se zraka in zračne stabilnosti. Pri nestabilnih pogojih prevladuje konvekcija, pri kateri nastanejo navpično razviti oblaki. Stabilen zrak ustvari vodoravno enovite oblake. Frontalna dviganja ustvarijo različne oblike oblakov, ki pa so odvisne od vrste fronte. Tudi orografska dviganja ustvarijo različne oblike oblakov, ki pa so odvisne od stabilnosti zraka.

Oblaki nastanejo, ko se vodna para zaradi ohlajanja zraka zgosti na majhnih delcih, ki so vedno v zraku. Vodna para se zgosti v kapljice ali kristalčke, kadar se vlažen zrak ohlaja. Zrak se ohlaja, če se dviga, zato nastajajo oblaki tam, kjer se zrak dviga, in izginevajo tam, kjer se spušča.

Voda ima lahko v običajnem oblaku maso do več milijonov ton. Kakorkoli pa je prostornina oblakov ustrezno velika, gostota mreže vodnih hlapov pa je dovolj majhna, da zračni tokovi pod in znotraj oblaka še lahko obdržijo v zraku majhne kapljice. Kljub temu pa okoliščine v oblaku niso statične: kapljice se nenehno tvorijo in izhlapevajo. Običajen polmer kapljice v oblaku je 1 x 10-5 m in končna hitrost 1 do 2 cm/s. To daje kapljicam dovolj časa, da ponovno izhlapijo med padanjem skozi toplejši zrak pod oblakom.

Kumulusni oblak

Nastanek oblakov

Rodovi oblakov

Oblake so razdelili v 10 rodov in v tri višinske pasove po mednarodnem dogovoru (WMO – World Meteorological Organization).

Razvrstitev oblakov glede na višino

Po višini razlikujemo tri območja ozračja v katerih nastajajo različne vrste oblakov. Visoki oblaki so ledeni oblaki s temperaturami pod -35°C v višini od 7 do 13 km. Srednje visoki oblaki iz ledu s temperaturami med -10 in -35°C so med 2 do 7 km visoko. Najnižje so vodni oblaki s temperaturami od -10 do nad 0°C, ki so od tal pa do višine 2 km. Višinske meje oblakov niso natančne, ker se oblaki pogosto širijo prek mej. Tako se lahko na primer kumulusi in altostratusi pojavijo više, nimbostratusi se lahko širijo navzgor ali navzdol. Izstopa kumulonimbus (nevihtni oblak), ki lahko seže čez vsa tri področja.

Visoki oblaki

  • cirus : cirus uncinus, cirus Kelvin-Helmholtz, ...
  • cirostratus : cirostratus fibratus, ...
  • cirokumulus : cirocumulus undulatus, ...

Srednje visoki oblaki

  • altostratus : altostratus undulatus
  • altokumulus : altokumulus undulatus, altokumulus castellanus, altokumulus lenticularis

Nizki oblaki

  • stratus : stratus undulatus, ...
  • nimbostratus : nimbostratus opacus, ....
  • stratokumulus : kumulus humilis, kumulus mediocris, ...

Oblaki navpičnega razvoja

  • kumulus : kumulus congestus , pirokumulus
  • kumulonimbus (nevihtni oblak): kumulonimbus incus, kumulonimbus calvus , pileus

Posebni oblaki

  • kondenzacijska sled (dolg tanek oblak, ki se razvije zaradi leta reaktivnega letala na velikih višinah)

Razvrstitev oblakov glede na obliko

Vsak oblak je po obliki edinstven, vsak ima kakšno značilno podrobnost, vendar jih lahko po obliki v ozračju razdelimo v tri kategorije:

  • cirusi ali raztrgani oblaki so brez izrazite oblike, pogosto razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manjših velikosti.
  • stratusi ali plastoviti oblaki so v vodoravni smeri bistveno večji kot v navpični. So v eni ali več plasteh ozračja.
  • kumulusi ali kopasti oblaki so v vodoravni in navpični smeri približno enaki ali pa je velikost v navpični smeri celo večja. Imajo izrazito ravno spodnji rob, zgornji rob pa je po obliki podoben kopam, kupolam ali stolpom, razbrazdan podobno kot cvetača.

Tisti oblaki, ki povzročajo padavine, imajo predpono nimbo.

Kaotično nebo

Čeprav so oblaki razdeljeni v 10 rodov z različnimi oblikami, da jih lažje razlikujemo, so tako izrazite oblike oblakov redke. Oblaki so svojevrstne tvorbe, ki se ne drže vedno dodeljenih višin in tudi nimajo značilnih oblik, kakršnih bi si želel opazovalec. Vremenoslovci pravijo razmršenemu nebu kaotično nebo.


Vir: http://sl.wikipedia.org


Uredil: Uroš Šoštarič