Leta 2003 je v okviru posebne izdaje revije ŽIVLJENJE IN TEHNIKA izšla knjižica STO LET LETALSTVA, kjer je Stane Grčar objavil članek z naslovom KONSTRUKCIJSKI BIRO LETALSKE ZVEZE SLOVENIJE.

Pripoved je name naredila globok vtis, saj se mi do takrat niti sanjalo ni, da smo v Sloveniji kaj takega sploh kdaj imeli. Med branjem je mojo pozornost pritegnila skica jadralnega letala KB-5 Triglav III. Mogoče zato, ker sem že od nekdaj »padal« na V-repe, ali pa zato, ker se mi je od vseh prav to letalo zdelo najbolj elegantno, vsekakor pa zato, ker od vseh starodobnikov podobne oblike še nisem videl. Takoj sem pomislil, da bi to lahko bil zelo zanimiv modelarski projekt, od misli do dejanja, pa  je dolga pot.

Večkrat sem se lotil risanja načrta, izbiral profil, tuhtal v kakšnem razmerju bi naredil model, preračunaval kakšna bo končna teža, ampak vedno se je nekje nekaj zataknilo, da ne govorim o težavah pri zbiranju dokumentacije in projekt je večkrat zaporedoma obtičal. K spodbudi je prispevala razstava, ki sem jo na to temo videl v Lescah, pa model Čavke, ki jo je Albin Novak pripeljal v Krško na enega izmed modelarskih srečanj, a vendar je šele druženje na srečanjih aerozaprege prililo pravo količino goriva, da sem resneje pristopil k delu.

Dokumentacijo, ki sem jo zbral, ali je nastala pri gradnji, sem nekako skušal zložiti po spodaj navedenih temah. Mogoče se še najde kakšen modelar, ki bi imeli interes in voljo, da model izdela, ali načrt modela dodela in ga še bolj približa izvirniku ter na ta način prispeva k prepoznavanju nekega zanimivega obdobja slovenskega letalstva.

Podloge

Pri risanju sem izhajal iz skic in fotografij, ki jih najdete v navedeni stisnjeni datoteki. V datoteki Primerjava.pdf sem združil obe skici in vse tri poglede narisanega modela. Skici se med seboj nekoliko razlikujeta. Žal se celo tloris in stranski ris na isti skici popolnoma ne ujemata, kar mi je pri risanju povzročalo precejšnje težave. S pomočjo fotografij sem skušal ugotoviti kaj je bolj prav in nastalo je kar pač je.

podloge.zip (8.069 kB)

Risbe

Menim, da izkušeni modelarji ne bodo imeli težav z razumevanjem risb, za začetnike pa to ravno ni. Zaradi preglednosti nisem risal vseh podrobnosti, prav tako nisem označeval prerezov in risal šrafur.

risbe.zip (2.938 kB)

Rezanje

Večino sestavnih delov modela sem dal izrezati na CNC stroj. Nekaj na laser in nekaj na rezkar. Datoteke, ki so pripravljene za laser že vsebujejo mostičke, ki preprečujejo, da bi rezani kosi frčali naokrog, datoteke za rezkar pa tega nimajo. Iz imen datotek je mogoče razbrati za kakšen namen, material in količino gre.


Primer 1:  krilo_rebra_balsa-3mm_1_2x.dwg

Gre za rebra za krila, ki so iz 3mm balse. Kadar je takih datotek več je še dodana zaporedna številka. Kjer se datoteka konča na 2x, to pomeni, da je potrebno izrezati dvojno količino kosov.


Primer 2:  trup_vzl-1,5mm.dwg

Gre za kose za trup iz vezanega lesa debeline 1.5mm.Tam kjer je naveden vezan les 3mm gre za topolovo vezano ploščo. Vse ostale debeline se nanašajo na letalsko vezano ploščo.

laser.zip (395 kB)

rezkar.zip (538 kB)


Foto

Tukaj podajam kar nekaj fotografij, ki sem jih posnel med gradnjo modela. Te v podrobnostih dopolnjujejo nekoliko pomanjkljive risbe.

krila.zip (10.884 kB)

rep.zip (5.065 kB)

trup.zip (24.715 kB)

model.zip (2.641 kB)


Preizkus

Najprej sem moral ugotoviti v kolikšni meri mi je uspelo narediti model, ki naj bi bil kolikor toliko podoben pravemu letalu, zato sem za primerjavo posnel podobno fotografijo v »retro« izvedbi.


Sliki 1 in 2: Zgoraj je model, spodaj pa pravo letalo.

Pokazalo se je, da je kabina prevelika, tako da sem jo na risbi kar sproti popravil. Kasneje mi je Mitja Glušič poslal svoje skice v elektronski obliki. Primerjava je pokazala, da je model v ramenskem delu trupa-kabine okoli 20% preozek. Na fotografijah tega ni opaziti.

PrerezTrupa.zip (204 kB)

Kapljici v zaključku kril bi morali biti bolj vzporedni s trupom. Vsaj tak občutek dobi človek ob opazovanju zgornjih slik. Na skicah je kapljica risana vzporedno z risalno ravnino in je glede na središčnico trupa pod kotom okoli 3°, na zgornji sliki letala pa lepo leži v travi in tega kota ni videti. Na sliki modela je kot viden, čeprav sem ga zmanjšal za kakšno stopinjo. Če bi glede na zvitje krila namestil kapljico v os tetive zaključnega profila, bi ta kot znašal 1.5°, kar je polovica manj kot na skicah. Zaradi kompromisov je sedaj ta kot okoli 1°. Le kakšni so bili ti koti pri zgrajenem letalu? Nasprotujoči podatki so zgodba izdelave tega modela.

Določene spremembe sem naredil tudi zavestno:

  • Tako pomožni motor v nosu modela nima nič opraviti s pravim letalom, vendar je glede na moj način letenja zelo koristen.
  • Zmanjšal sem V-lom kril, ker sem se bal, da bo model preobčutljiv na smer in bodo težave v aerozapregi. Izkazalo se je, da je ta strah povsem odveč in da malo več V-loma ne bi nič škodilo.

Preizkusni let sva skoraj na skrivaj opravila z Marjanom Zajcem v aerozapregi, nekaj tednov kasneje v malo večji družbi, pa še nekaj poletov v aerozapregi z Borisom Sekirnikom. Model, s težiščem na prvi tretjini korenskega profila krila in z 1.5mm navzgor trimano višino, mirno leti in lepo uboga komande. Mogoče se bo trimanje dalo odpraviti s spremembo težišča.  Pri prevlečenem letu ne sili v zvrt. Zavore dobro primejo.

Mogoče bo še zanimiv podatek, da model tehta 4kg. Vse ostale mere so razvidne iz risb.

Literatura

Stane Grčar je leta 2003, v okviru posebne izdaje revije ŽIVLJENJE IN TEHNIKA v knjižici STO LET LETALSTVA, objavil članek z naslovom KONSTRUKCIJSKI BIRO LETALSKE ZVEZE SLOVENIJE. Članek prilagam z vednostjo uredništva.

KonstrukcijskiBiroLZS.pdf (2.692 kB)

Jaroslav Koser je leta 1949 napisal knjigo TEORIJA LETENJA. Ker sem opazil, da tovrstno literaturo v knjižnicah mečejo stran, sem en izvod prelil v PDF.

JaroslavKoserTeorijaLetenja.pdf (21.866 kB)

 

Zahvala

Človek ne more in ne zna vsega narediti sam, zato naj navedem nekaj ljudi brez katerih tega modela najverjetneje ne bi bilo.

Pri izdelavi so mi pomagali: Marjan Zajec pri risanju reber in rezanju večine sestavnih delov, Ivan Bizjak z izdelavo spiner-ja in drugih kovinskih delov, Mitja Seršen z idejami pri konstruiranju zračnih zavor.

Tako ali drugače so del gradiva prispevali: Marko Klančišar, Robert Resman, Mitja Glušič, Uredništvo revije ŽiT.

Pripravil: Matjaž Zupančič, december 2012