RV MAKETA JADRALNEGA LETALA CIRUS HS-62, v merilu 1:3.5

Pred dvema letoma, sem si zaželel izdelati letečo maketo jadralnega letala iz bivše skupne države Jugoslavije, saj je povojno letalsko konstruktorstvo rodilo kar nekaj zanimivih jadralnih letal.


Slika 1.  Model pripravljen na prvi polet.

Ker sem slišal, da je v delu že par jugoslovanskih jadralnih letal, sem poizkusil poiskati letalo, ki še ni pri nikomer na risalni deski.  Med listanjem po knjigi Vazduhoplovno jedriličarstvo, mi je v oči padlo jadralno letalo CIRUS HS-62. Tloris letala je nakazoval meni priljubljene parametre in sicer globoko krilo, ter velike repne površine. »To zna biti primerno letalo zame in za moj način letenja!«, sem si rekel.


Slika 2. Risba letal CIRUS HS-62 in 64

Vendar je kmalu sledilo razočaranje, saj je risba letala v treh pogledih zelo nenatančna. Leva in desna stran se nista ujemali, prav tako tloris in stranski ris, kjer se ni ujemalo nekaj zelo pomembnih točk.

Bil sem v stiski, saj sem vedel, da model narejen z nekimi vmesnimi proporci ne bo dovolj veren posnetek pravega letala. Ker živimo v času Interneta, sem zelo hitro našel spletno stran Aerokluba Sarajevo, ki vsebuje veliko fotografij letala CIRUS HS-62. Predvsem pa sem se razveselil obširnega teksta o konstruiranju, gradnji in letenju tega zanimivega jadralnega letala, ki ga je napisal konstruktor Nenad Hrisafović.


Slika 3. Prototip Cirusa med testnim poletom.

Napisal sem e-mail Dejanu, adminu spletne strani aerokluba Sarajevo z vprašanjem, če morda poseduje kakšne podatke, fotografije ali risbe, ki niso objavljene na njihovi spletni strani, pa bi meni koristile za izdelavo načrtov in kasneje še leteče makete tega simpatičnega dvosedežnega jadralnega letala. V zelo kratkem času sem prejel odgovor, da je to vse kar je na razpolago, lahko pa pišem konstruktorju Nenadu, ki živi v Franciji, kot upokojen konstruktor raket nosilk satelitov Ariane, ter ga prosim za pomoč.

Kar nekaj časa sem okleval, ali naj zatežim gospodu Nenadu ali ne, ker sem se bal, da se mu ne bo dalo ubadati z nekim nepomembnim modelarjem iz male podalpske deželice. No, zbral sem pogum, ter sestavil e-mail v katerem sem predstavil sebe, svoje dosedanje delo na modelarskem in letalskem področju, ter moje namene z jadralnim letalom CIRUS HS-62.

Na veliko presenečenje, mi je gospod Nenad takoj odgovoril in povedal, da mi bo z veseljem pomagal rekonstruirati risbo letala CIRUS HS-62. S tem se je začelo najino plodno sodelovanje, ki je potekalo na zelo zanimiv način. Glede na to, da je gospod Nenad zapustil Jugoslavijo leta 1965 in s sabo uspel vzeti le nekaj fotografij in navodilo za uporabo Cirusa, je bilo najino delo dolgotrajno, a zelo zanimivo. Dokumentacija letala je izpuhtela v pozabo, prav tako vsi, razen enega primerka Cirusa HS-64 (izboljšana različica Cirusa), ki čaka na restavracijo v beograjskem letalskem muzeju.

Po zelo podrobnih podatkih (izmerah) iz navodila za eksploatacijo letala in prvotno risbo letala v treh pogledih sem začel risati Cirusa, ter risbe redno pošiljal gospodu Nenadu, ki je nanje dorisal in dopisal popravke in stvari, ki so mi služile za dopolnitev risb. V slabem letu sodelovanja, mi je v prostem času uspelo narisati risbo Cirusa, ki predstavlja prototipnega Cirusa, ter modifikacije, ki jih je ta tekom testiranja in uporabe doživel. Risba je sedaj odlična osnova za graditelje in jo je mogoče uporabiti kot podlogo za gradnjo makete v kakršnikoli velikosti.


Slika 4. Risba prototipnega letala, rezultat mojega sodelovanja z gospodom Nenadom.

Ko sem prišel tako daleč, sem se začel spraševati, v kakem razmerju in s kakim načinom gradnje naj naredim model. Prva omejitev je bila velikost modela in možnost njegovega transportiranja. Zato sem se odločil za največ, kolikor mi znese in to je merilo 1:3,5.

Pri načinu gradnje, sem se najprej zagrel za natančno kopijo konstrukcije (zmaja) Cirusa, katerega trup je bil narejen iz varjene rešetke, ki so jo sestavljale tankostenske krom molibdenove cevi, ter nekaj malega lesenih elementov. Ker nimam dovolj izkušenj z varjenjem drobnih cevi (na modelu bi to bili premeri od 3 do 6mm), sem opustil to misel in se obrnil k leseni gradnji (lesene vzdolžnice, rebra iz vezane plošče ter oplata iz balze). Čas je tekel, načrti, ki sem se jih lotil za model, pa se niso premikali naprej tako hitro, kot sem si želel.


Slika 5. Načrt, oziroma risbe krila.

Zato sem se odločil za drastičen preobrat, kateremu je botrovala tudi informacija, da oplata na Cirusu ni bila toliko prosojna, da bi se skozi njo videla notranja struktura krila in repa. Odločitev, ki je padla je bila, da bom izdelal trup iz steklenega laminata, krilo pa v sendvič tehniki, stiropor/abahi/laminat.

Po posvetovanju s kolegi na modelarskem forumu, sem dobil dovolj namigov, kakšen naj bo laminat za trup, da bo dovolj močan in da bo delo potekalo brez neprijetnosti.

Najprej sem se lotil gradnje trupa. Uporabil sem tako imenovano »Lost Foam« tehnologijo, pri kateri iz stiropora izrežemo obliko predmeta, na katerega nanesemo laminat, potem pa odstranimo stiroporno sredico, da pridemo do lupine izdelka iz laminata.

Naredil sem si šablone za razrez stiropora, ter kose izrezanega stiropora z lepilom Mitopur E45 zlepil v celoto.


Slika 6. Stiroporno jedro za trup.

Stiroporni trup je bilo treba sedaj obdelati v bolj natančne obline. Z brusnim papirjem sem oblikoval vse krivine. Tu se ni več dalo narediti vse s pomočjo šablon, zato se treba imeti v rokah nekaj občutka, ter sproti preverjati obliko, ki nastaja.


Slika 7. Delno pobrušen trup.

Ko sem bil z obliko zadovoljen, sem, čeprav bi že lahko začel z nanašanjem ločilnega sloja-samolepilnega traku, najprej prekital cel trup in ga pobrusil, prebarval še s kitom iz pršilke, da sem bolje videl, kje so še kakšne napake, da jih popravim.


Slika 8. Prekitana površina trupa, pripravljena na brušenje.

Ko sem obdeloval trup, sem vsake toliko našel še kako malenkost, ki jo je bilo treba dodelati, vmes pa so se že tudi začele pojavljati male površinske poškodbe, ki so nastale med nerodnim rokovanjem in prelaganjem med samim delom. Zadeva je le tako velika, da postane v delavnici precej nerodna. Bolj ko je modelar pedanten, več je teh malenkosti in delo se lahko zelo zavleče. Ker se sam nimam za ne vem kako pedantnega, sem se kaj hitro naveličal »likati« model in se lotil oblačenja trupa v lepilni trak. Ta lepilni trak služi kot ločilna površina za laminat, ki ga hkrati ščiti pred vplivom topil v kasnejšem postopku ločevanja stiropornega jedra in laminata.


Slika 9. Trup prelepljen z lepilnim trakom.

Potem sem začel z izdelavo laminata iz steklene tkanine. Uporabljal sem tkanino gramature 163g/m2 in vrhnji sloj iz 80 g/m2. Preko celotnega trupa sem nanesel 3 sloje 163 gramske, vendar sem dodal še najmanj po dva sloja na najbolj kritičnih mestih, kot so : obroba in stranice kokpita, lokacija priključka krila k trupu, največji presek trupa pri glavnem bajonetu krila in na lokaciji podvozja, ter zadnji del trupa, kjer se pritrdita višinski in smerni rep. Preden sem preko vsega položil še sloj 80 gramske tkanine, sem celotno površino prebrusil, da sem izravnal preveč ven štrleče dele…predvsem preklope tkanin.


Slika 10. Prvi sloj steklene tkanine na trupu.

Da bi pospešil utrjevanje laminata in mu dvignil odpornost na višje temperature, sem ga dal v črno plastično vrečo za smeti in ga dal »temprati« na sonce.Sledilo je brušenje površine trupa in pa njegovo kitanje. Kitanje je bilo potrebno, da sem zapolnil vse drobne luknjice ki razkrivajo tkanje steklene tkanine. Po brušenju in nanosu »špric kita« je bilo teh malih napakic vse manj. Kose mi je zdelo, da je tega ličarskega dela dovolj, sem se odločil, da odstranim stiroporno sredico trupa.Najprej sem z nožem porezal iz notranjosti kolikor se je le dalo, potem pa v trup zlil kakšne tri decilitre acetona. Aceton je stiropor spremenil v neko zdrizasto in lepljivo maso, ki pa je zavzela zelo majhen volumen. Odluščil sem lepilni trak od laminata, kar je seveda bilo čisto lahko, saj je bil premazan z ločilnim sredstvom (Formula 5) in potegnil ves lepilni trak in ostanke stiropora ven iz trupa.


Slika 11. Tempranje laminata na soncu.


Slika 12. Brušenje zunanjosti.


Slika 13. Laminat trupa in izvlečena notranjost, ki je služila kot osnova za laminiranje.

Zatem sem se lotil krila. Izdelal sem šablone za rezanje z vročo žico (uporovna žica) in izrezal vse potrebne segmente za krilo in rep.


Slika 14. Šablone za segmente krila.


Slika 15. Izrezane sredice za krilo.

Krilo sem oblekel v 1,2 mm debel abahijev furnir, vendar to ni bilo vse, kar daje trdnost krilu.V korenskem delu sem izdelal dvoje debelih reber in stojino, kamor je ukleščena nožnica za krilni bajonet. Krilo ima nosilec iz karbonskih pasnic in abahijeve stojine.V stiroporno sredico sem vlepil električne vodnike za servomotorje in navigacijske lučke, škatle za servomotorje in škatlo za zračno zavoro.Preden sem na sredico nalepil abahijev furnir, sem izdelal še trapezno oblikovane ojačitve, ki potekajo od korena krila, pa vse do servomotorja krilca. Na vsako stran krila sem dal po dva sloja 163 gramske tkanine..eno večjo, drugo manjšo, da ni večjih skokov v trdnosti.Nato sem na krilo zalepil abachi furnir. Ker mi je vakuumska črpalka delovala preveč počasi, sem se odločil, da na krilo dam ploščo, nanjo pa naložim zidake in še vse, kar mi je težkega prišlo v delavnici in okoli nje pod roke.


Slika 16. Leplenje furnirja na sredico krila z uporabo obtežitve.

Ko je bil abahi zalepljen, sem se lotil obdelave prednjega roba krila. Poskobljal sem raven del, na katerega sem zalepil zelo trdo balzo, to pa potem z uporabo šablon obdelal f ustrezen profil.


Slika 17. Nosna letev.

Ko je bilo krilo v celoti obdelano in prebrušeno, sem nanj zalaminiral en sloj 80 gramske steklene tkanine. Ker je ta tkanina za to velikost krila kar dosti debela, je nisem polagal pod kotom 45°ampak kar po dolgem, saj bo tudi tako, krilo dovolj odporno na torzijo. Ta sloj služi predvsem za samo trdoto površine krila.


Slika 18.  Laminiranje krila s stekleno tkanino.

Uporabljal sem valjček, čopič in plastične kartice.Na krilo sem potem nanesel »šprickit« in ga pobrusil. To sem nekajkrat ponovil, nato pa prebarval z akrilno, polmat barvo RAL 1013.


Slika 19. Pobarvana krila (v ozadju je viden tudi trup)

Sledila je izdelava repnih površin, ki so po ustroju prav tako izdelani kot sendvič stiropor/abahi/laminat. Le smerni stabilizator sem izdelal v »Lost Foam« principu, ter ga potem prilepil na zadnji del trupa.Kabino sem izdelal iz 0,75 mm debele prozorne plastike Veralite 200.  Za model sem uporabil kar kabinski del trupa, ki sem ga odrezal preden sem se lotil laminiranja.


Slika 20. Model za izdelavo pokrova kabine.

Okvir kabine sem izdelal iz tankih aluminijastih cevi.


Slika 21. Okvir kabine.

Za lepljenje prozornega pokrova kabine na aluminijsati okvir sem uporabil prosojno lepilo, ki se utrdi na soncu (ali UV svetlobi)


Slika 22. Krojenje, oziroma prilagajanje kabine.


Slika 23.  Sestavljanje modela pred koncem same izdelave.

Sledila je montaža elektronskih komponent, obteževanje in nastavitev hodov krmil.
Prvi poleti so bili narejeni na modelarskem letališču Vrhnika.


Slika 24. Prvi polet.

Model sem pokazal tudi na srečanju ljubiteljev aerozaprege v Krškem, kjer sem z njim parkrat tudi jadral v termiki in bolj spoznal lastnosti modela.


Slika 25.  Aerozaprega Krško.

Model  je treba opremiti še z notranjostjo kokpita. Nameravam izdelati tudi krmilje v kokpitu, ki bo gnano z ločenim sprejemnikom in servomotorji, tako da se bo vse premikalo. Ti premiki bodo kasneje premikali tudi okončine pilotov, ki jih prav tako nameravam v bližnji prihodnosti postaviti v kabino.
Tehnični podatki za letalo CIRUS HS-62 v merilu 1:3,5
Razpon krila: 4,88m Dolžina trupa: 2,5m Površina krila: 150,3 dm2 Globina krila v korenu: 44,2 cm Vzletna masa: 13 kgPloskovna obremenitev krila: 86 g/dm2
Tehnični podatki originalnega letala:Konstruktor: Nenad HrisafovicSodelavec pri konstruiranje: Vasilije StepanovićLeto gradnje: 1962Razpon krila: 17mPovršina krila: 18,38m2Dolžina trupa: 8,66Mase: 378 kg prazen, 558 z dvema pilotoma.Finesa: 28 pri 88 km/hNamen: šolsko dvosedežno visokosposobno jadralno letalo


Slika 26


Slika 27

Mitja Seršen Erman-Ultralajt, Šentjanž 30.8.2012
Fotografije: N. Hrisafović, U.Murkovič, A.Novak.

Povezave:- Prikaz gradnje na forumu modelarji.com:

http://forum.modelarji.com/viewtopic.php?f=66&t=60718-

Prikaz gradnje na forumu rcgroups:

http://www.rcgroups.com/forums/showthread.php?t=1591260-

Prikaz gradnje na mojem blogu:

http://ultralajt.webs.com/apps/blog/categories/show/1294237-cirus-hs-62-1-3-5-scale-vintage-sailplane-model